Velika uharica in plezalec – fenomen izbiranja istih skalnih sten

Za gnezditev velike uharice ni primerna vsaka stena. Pregled njenih gnezdišč in plezališč po Sloveniji je pokazal zanimivo povezavo med tem, da tako plezalec kot velika uharica med množico sten najpogosteje izbirata visoke, strme, suhe, tople, razčlenjene in dostopne stene. Podobnost v izboru stene se da razložiti z ekološkimi zahtevami velike uharice in potrebami plezalcev.

Višina stene in njena strmost pomenita uharici varno gnezdišče, plezalcu pa večji plezalski podvig. Tople in suhe stene omogočajo uspešno gnezdenje, saj vrsta ne spleta gnezda, temveč polaga jajca kar neposredno na kamen. Ta lastnost stene je predvsem v zimskem in pomladnem času pomembna tudi za plezanje, torej ravno v obdobju gnezditve. Razčlenjenost omogoča gnezdenje, saj vrsta lahko gnezdi le na dovolj veliki polici ali v luknji, plezalcem pa razčlenjenost ponuja več različnih načinov plezanja in tipov smeri. Zaradi načina lova sove pa je potrebna dostopnost skalovij, saj za lov potrebuje odprte, negozdnate površine. Ker te nastajajo s človeško rabo, so navadno blizu vasi. Po drugi strani je razumljivo, da so najbolj obiskana plezališča ravno tista z enostavnim dostopom.

Glede na opisano tako ni nič nenavadnega, da v Sloveniji plezališča prvenstveno nastajajo prav v gnezdiščih velike uharice. Tako je danes znanih veliko plezališč, s katerih je velika uharica s pojavom plezanja izginila, o čemer pričajo sledi gnezdenja na zdaj praznih gnezdilnih policah.

Plezalci in velike uharice izbirajo ostenja z enakimi značilnostmi. Foto: Tomaž Mihelič

Zgodba o uspehu

Poznavanje ekoloških zahtev rastlin in živali ter potreb plezalcev nam omogoča, da lahko dejavnost športnega plezanja v prostor umeščamo čim bolj naravi prijazno.

V zadnjih letih je bil narejen pomemben korak naprej z vzpostavitvijo dialoga med plezalci in naravovarstveniki. Dogovorili smo se, da se bomo obveščali o nameri izgradnje novih plezališč, obenem pa smo se lotili reševanja konkretnih problemov na terenu. Za Lijak v Vipavski dolini in Štrkljevico na Kraškem robu smo uspeli najti kompromis, ki bo, kot kaže, omogočal plezanje na teh območjih, obenem pa zagotovil veliki uharici dolgoročno preživetje.

V Štrkljevico se je velika uharica vrnila po desetih letih. V začetku devetdesetih je steno zaradi izgradnje plezališča zapustila, kasneje pa smo s plezalci uspeli najti dogovor in so se umaknili iz stene. Tako so nastali pogoji, da lahko vrsta danes spet gnezdi v Štrkljevici.

V letu 2005 je velika uharica v Štrkljevici ponovno začela gnezditi. Foto: Tomaž Mihelič