Foto: Tomaž Mihelič
Varuhi velike uharice
Številčnost velike uharice v Sloveniji redno spremljamo že od leta 1999. Za uspešno varstvo pa seveda samo štetje ni dovolj. V primeru dolgoživih organizmov kot je velika uharica, je lahko vrsta na območju prisotna še dolgo po tem, ko se ne razmnožuje več uspešno. Težave na gnezdišču lahko nastopijo bistveno prej, preden vrsta izgine, zato je zelo pomembno, da vsako leto preverjamo uspešnost gnezditve.
CILJ: Akcija Varuhi velike uharice ima enostaven cilj – preverjanje uspešnosti gnezditve in osredotočanje na gnezdišča, ki so v težavah.
Uspešnost gnezditve preverjamo na vseh gnezdiščih v Sloveniji. V naslednjem koraku se nato usmerimo v iskanje in odpravljanje problemov na tistih gnezdiščih, ki so neuspešna že vrsto let. Z akcijo Varuhi velike uharice želimo zagotoviti učinkovito varstvo te sove na njenih gnezdiščih.
INDIVIDUALNI PRISTOP: Pri tako velikih in redkih vrstah, kot je velika uharica, je možen individualni pristop, saj je gnezdišč malo in jih dobro poznamo. Za uspešno spremljanje gnezditve posameznega para velikih uharic je potrebnega veliko časa, še posebej, če želimo na terenu ostati nemoteči za vrsto.
Individualni pristop omogoča natančno spoznavanje terena in je daleč najbolj učinkovit z vidika ugotavljanja stanja na terenu. Možen pa je samo ob vključevanju velikega števila ljudi, ki so pripravljeni temu nameniti čas. Vsak od varuhov na terenu pod mentorstvom izkušenih popisovalcev pridobi potrebno znanje za spremljanje izbranega gnezdišča, ki ga po tem lahko tudi samostojno uspešno izvede.
Prisotnost velike uharice na gnezdiščih in njen gnezditveni uspeh preverjamo vsako leto in veseli smo, kadar gnezdišče dobi kljukico, saj to pomeni, da je tam vse v najlepšem redu.
SODELUJE LAHKO VSAK: Spremljanje uspešnosti gnezdišč ni zahtevno, zato se lahko priključi prav vsak. Hitro se boste priučili, kako zaznati oglašanje velike uharice in uspešno speljanih mladičev. Popis je enostaven in obsega le nekaj večernih obiskov terena spomladi in poleti. Če se želite priključiti Varuhom velike uharice, svojo namero sporočite koordinatorju:
Kodeks Varuhov velike uharice:
Varuhi velike uharice se ukvarjamo z varstvom plahe in občutljive vrste. Zato je pomembno, da pri svojem delu ptice ne vznemirjamo. Preverjanje gnezdišč je zasnovano tako, da ji nikakor ne moremo škodovati z vznemirjanjem, saj gnezdišče preverjamo na daljavo na osnovi spremljanja njenega oglašanja. Zelo pomembno je torej, da se vsak varuh natančno drži navodil popisa in zraven upošteva še nekaj bistvenih pravil:
- Predvsem se ne približujemo gnezdišču ali počivališču velike uharice, saj bi jo s tem plašili.
- Tudi fotografiranje na teh mestih ni primerno.
- Podatkov o gnezdenju ne objavljamo javno, saj bi informacija lahko zamikala množico fotografov ali radovednežev.
- Vestno beležimo in sporočamo podatke, saj le tako lahko učinkovito varujemo.
Navodila za popis teritorijev
Kdaj na teren?
Izberite si miren (ne vetroven) večer v marcu. V primeru toplih dni je obisk primeren tudi že februarja, običajno pa je najboljši čas prva polovica marca. Na gnezdiščih blizu avtocest se izogibajte petka in nedelje, ker so ti večeri najbolj hrupni. Tisti, ki spremljate gnezdišča v ali ob delujočih kamnolomih, izberite nedeljo, če je le mogoče. Na točki bodite vsaj eno uro pred mrakom. V začetku marca je to navadno ob 17:30. Na točki ostanite do teme (čas, ko ob jasnem vremenu na nebu z lahkoto preštejete deset zvezd).
Izbor točke
Na terenu si izberete točko, od koder boste poslušali. Idealna oddaljenost točke od potencialnega gnezdišča je okvirno 300 m, ob tem pa velja načelo, da se postavite raje dlje od gnezdišča kot bližje njemu. Bodite pozorni na to, da med vami in potencialnim gnezdiščem ni preprek (greben), ki bi zmanjševale slišnost. Pomembno je, da ste v primeru, da je točka postavljena blizu gnezdišča (manj kot 300 m) vsaj nekoliko zastrti z grmovjem ali drevjem, saj smo že beležili primere, ko so bile sove zaradi navzočnosti popisovalcev tiho. Glede na to so najbrž odveč tudi dodatna opozorila glede mirovanja na točki in nošenja nevpadljivih oblačil. Med popisom se nikdar ne približujmo gnezdišču na manj kot 200 m.
Kako prepoznati glas velike uharice?
V večini primerov slišimo samo teritorialni glas samca. To je monoton nizki »uhu«, ki se v povprečju ponavlja na osem sekund (kliknite za predvajanje; avtor posnetka: dr. Tomi Trilar). Na ta interval se lahko zanašamo predvsem takrat, ko je samec oddaljen na meji slišnosti. Ravno ponavljanje zvoka z intervali 7–10 sekund, kadar nismo popolnoma prepričani o njegovem izvoru, nam lahko pomaga potrditi, da gre res za veliko uharico. Če ste vadili poslušanje doma s pomočjo predvajalnika, se zavedajte, da je v naravi ta zvok slabo slišen. Najbolje je zato preiskusiti zvok na predvajalniku na minimalni jakosti, le toliko, da ga lahko slišite. Samec navadno poje le nekaj minut ob večernem mraku. V začetku marca je to običajno čas okoli 18. ure.
Po končanem terenu sporočite opazovanje.
Navodila za popis mladičev
Gnezditveno uspešnost pri veliki uharici spremljamo na osnovi oglašanja mladičev, ki jih v praksi lahko dobro slišimo šele od konca junija dalje. Pred tem je njihovo oglašanje pretiho, da bi lahko učinkovito spremljali gnezdišča, ne da se jim približamo v neposredno bližino. Najboljši čas za preverjanje prisotnosti mladičev v gnezdiščih je torej od konca junija do konca julija. Mladiči v tem času še ne zapuščajo gnezdišč in kljub temu, da nekateri lahko že letajo okrog gnezd, pomenijo zanesljivo potrditev gnezdenja v dotičnem gnezdišču.
Kdaj na teren?
Izberite si miren (ne vetroven) večer, saj preverjanje prisotnosti mladičev podobno kot spomladansko poslušanje uharic poteka ob večernem mraku. Na gnezdiščih blizu avtocest se izogibajte petka in nedelje, ker so ti večeri najbolj hrupni. Tisti, ki spremljate gnezdišča v ali ob delujočih kamnolomih, izberite nedeljo, če je le mogoče. Na točki bodite vsaj eno uro pred mrakom. Idealno je, če lahko na točko prispete ob 20 h, najkasneje pa do 20:30. Če so mladiči prisotni, jih boste lahko slišali že ob prihodu. V vsakem primeru pa morate na popisni točki ostati do popolne teme.
Izbor točke:
Na terenu si izberite točko, od koder boste poslušali. Idealna oddaljenost točke od gnezdišča je okvirno 200 m, ob tem pa velja načelo, da se zadržujte raje dlje kot bližje gnezdišču, a ne na razdalji večji od 300 m. Bodite pozorni na to, da med vami in gnezdiščem ni preprek (greben), ki bi zmanjševale slišnost, saj je glas mladičev bistveno manj prodoren od glasu samca. Nujno je, da ste vsaj nekoliko zastrti z grmovjem ali drevjem, saj so mladiči ob očitni navzočnosti človeka lahko tiho. Glede na to so najbrž odveč tudi dodatna opozorila glede mirovanja na točki in nošenja nevpadljivih oblačil. Gnezdišču se ne približujte na manj kot 100 m, da ne bi prišlo do prekomernega vznemirjanja.
Kako prepoznati glas mladičev?
Glas mladičev je manj razpoznaven od klica samca in je slišati kot kratek šumeč zvok (kliknite za predvajanje; avtor posnetka: Tomaž Mihelič). V praksi ga lahko zamenjamo z oglašanjem polhov. Praviloma velja, da bomo ob oglašanju polha posumili na veliko uharico, nikoli pa obratno. Podobno kot odrasle uharice se tudi mladiči oglašajo v nekaj sekundnih zaporedjih. Na podlagi teh zaporedij se da v grobem oceniti število mladičev na enega, dva, oziroma celo tri in več. Na priloženem posnetku sta verjetno posneta dva mladiča. Ko boste poslušali posnetek doma, ga vrtite v različnih jakostih, predvsem pa se ga naposlušajte tudi pri zelo majhni jakosti.
Po končanem terenu sporočite opazovanje.