Foto: Tomaž Mihelič

O veliki uharici

Velika uharica je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez peruti merijo skoraj dva metra. Prepoznamo jo po velikosti in značilnih pernatih čopkih na glavi. V naravi jo najlažje zaznamo na osnovi njenega značilnega oglašanja ob spomladanskih večerih.

Oglašanje velike uharice Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar, Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije

Pojavljanje v Sloveniji

Še pred stoletjem je bila velika uharica v Sloveniji splošno razširjena in pogosta vrsta, katere številčnost in razširjenost pa je očitno kasneje hitro upadla, predvsem zaradi lova. Tako je bilo že sredi 20. stoletja njeno pojavljanje omejeno predvsem na južno Slovenijo, upadanje njene številčnosti in krčenje območja razširjenosti pa se je nadaljevalo, tako da je ob koncu stoletja ostala značilna samo še za jugozahodni del države. Kasneje se je populacija začela krepiti, v zadnjih 20 letih pa smo s sistematičnimi popisi našli nekaj prezrtih gnezdišč tudi v osrednji in severovzhodni Sloveniji.

Tako danes vemo, da velika uharica naseljuje vse glavne slovenske regije. Najredkejša je na jugovzhodu države. Največ gnezdišč je bilo odkritih na Krasu s Kraškim robom, v Vipavski dolini, na obrobju Ljubljanskega barja, v Posavskem hribovju in okolici Celjske kotline. Pogostejša je tudi na Notranjskem podolju ter v večjih dolinah Julijskih Alp, predvsem Posočju, Zgornjesavski dolini in Bohinju. Gnezdi tudi v Podravju, Slovenskih goricah in na Goričkem. Je predvsem nižinska vrsta.

Življenjski prostor

Velika uharica naseljuje predvsem območja, kjer so ustrezna skalnata gnezdišča obdana z negozdnimi površinami. Velja za prehranskega generalista in oportunista, lovi pa predvsem po odprti krajini. Največja lokalna gostota v Sloveniji je bila ugotovljena na Kraškem robu. Podatki monitoringa kažejo, da je populacija velike uharice na območjih Natura 2000 Kras in Vipavski rob stabilna, gnezditveni uspeh pa manjši od primerljivih območij po Evropi. Ugotovljena je bila velika smrtnost na srednjenapetostnih daljnovodih zaradi električnega udara, saj so električni drogovi v odprti krajini izjemno primerna mesta za lov, zaradi česar jih uharica pogosto uporablja kot prežo. Takšna območja se pogosto izkažejo kot ponoren habitat, v katerem je smrtnost večja od rodnosti, številčnost populacije pa se ohranja na račun dotoka osebkov iz drugih območij.

Ostenja Kraškega roba so značilno gnezdišče velike uharice. Foto: Tomaž Mihelič

Izbira gnezdišča

Velika uharica za gnezdenje potrebuje polico ali votlino v steni. Foto: Tomaž Mihelič

Večinoma gnezdi v skalovju, zato je razpoložljivost gnezdišč precej pogojena z orografijo. Manjši delež populacije, navadno manj kot desetina, gnezdi tudi na drugih lokacijah, denimo na tleh v gozdu oziroma na drevju v vejnatih gnezdih ali duplinah. Pri izbiri skalovja za gnezdišče ni posebno izbirčna, vseeno pa lahko izluščimo nekaj ključnih lastnosti primernih gnezdišč. Pri analizi skalnih gnezdišč se je pokazalo, da praviloma gnezdi v visokih, suhih in dobro razčlenjenih stenah. Razčlenjenost je pomembna, ker gnezda ne spleta in zato lahko gnezdi samo na primerni skalni polici ali v votlini. Našli jo bomo predvsem v južno orientiranem in previsnem skalovju. Gnezdi tudi v kamnolomih, najraje opuščenih. Še vedno velja, da mora biti neposredna okolica gnezdišča mirna. Par uharic je v gnezdišču prisoten tekom vsega leta. Gnezditvene aktivnosti se velikokrat začnejo že v decembru, čeprav jajca v naših razmerah polega šele v marcu.

Ogroženost

Vrsto ogroža vznemirjanje na gnezdiščih, pri čemer je v Sloveniji glavni dejavnik vznemirjanja športno plezanje v skalnih stenah. Zanjo so nevarni tudi srednjenapetostni daljnovodi. V primeru smrtnosti na daljnovodih je najbolj pereč problem velik delež ubitih odraslih teritorialnih osebkov. Elektroudar velja tudi po svetu za enega izmed najpogostejših dejavnikov smrtnosti. Vpliv srednjenapetostnih daljnovodov je bil v strokovnih krogih že prepoznan kot razlog za zmanjšanje populacijskih gostot, izpad gnezditve ali celo opuščanje tradicionalnih gnezdišč.

Foto: http://rirockclimbing.blogspot.com/
Foto: Tomaž Mihelič